Pisave - abecede / Handwritings and Alphabets

PISAVE 

nekaj pisav, ki jih lahko osvojite z menoj ali naročite izpis 

Pregled in opis pisav, ki jih  pišem in poučujem. 

[predstavitve dodatnih pisav in abeced ter natančnejši opisi določenih abeced so še v izdelavi, hvala za potrpežljivost]

OKROGLA ABECEDA

okrogla abeceda

Z okroglo abecedo začenjamo osnove kaligrafije, saj najprimernejša za začetnike. Abeceda nam je vsem znana, pišemo pa jo s kaligrafskimi potezami, ki se razlikujejo od naših vsakdanjih potez pri pisanju – in s tem pridobivamo lepe oz. lepše oblike črk. 

ABECEDA RUSTICA - RIMSKA KAPITALA RUSTIKA

 V zgodnjem rimskem obdobju poznamo 3 osnovne pisave - rimsko kapitalo, rimsko kurzivo ter kapitalo rustiko, ki je elegantna alternativa klasični rimski kapitali. Vsi poznamo rimsko kapitalo - uporabljali so jo - in jo še danes -  tudi za klesanje v kamen, učili pa smo se je tudi v šoli. Manj znana nam je kapitala rustika/rustica, ki se je uporabljala predvsem od 1. do 5. stoletja  za razkošne rokopise (npr. za dela Virgila). Po 5. stoletju pa vse do poznega 12. stoletja so jo pisci uporabljali  le še  za naslove rokopisov, ne pa  kot pisavo celotnih besedil.  Rustika se ni uporabljala za krščanska besedila, čemur pripisujejo zaton njene uporabe (za krščanska besedila se je uporabljala unciala, ki sledi v nadaljevanju). Abeceda rustika (rustica, kapitala rustica) kljub preprostemo izgledu zahteva določene veščine in tehnike, ki se jih naučimo z osvajanjem drugih abeced, zato je začetnikom ne priporočam.

UNCIALA

unciala

unciala

Knjižna pisava, poleg kapitale druga knjižna pisava antike. Prvič je zabeležena prisvetem Hieronimu. Toustain in Tassin uncialo razumeta kot majuskulno pisavo zaobljenih oblik. Pojavi se večja poraba pergamenta in ptičjih peres. Poznanih je 500 rokopisov v katerih je tudi unciala. Od 4.stol. do 8.stol. je vodilna knjižna pisava, razširjena čez cel kontinent. VAngliji nastane največ reprezentativnih kodeksov in uncialo uporabljajo za listine. Traube ji

pravi krščanska pisava. Zaton te pisave je povezan z vzponom karoline, zgodovinsko gledano se unciala se uporablja samo za naslove. 

Je pisava zaobljenih oblik, primerna za začetnika kot tudi za nadaljevanje učenja kaligrafije. Ima veliko različic, od katerih vsakdo lahko najde oblike zase. 

Poznamo tudi poluncialo, katere opis in fotografija še nista pripravljena.

KAROLINŠKA MINUSKULA 

karolinška minuskula

Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih. Uporabljali so jo za časa Karla Velikega, z njo so zapisovali kodekse, poganska in krščanska besedila ter izobraževalna dela. Pisava se je razvila iz unciale in njene kurzivne različice. Karolinška minuskula je bila pregledna in lažje berljiva, vendar je bila precej potratna s prostorom.  Iz nje se je razvila gotica, ki so začeli uporabljati zaradi varčevanja - ker so bile črke bolj stisnjene, zato  so lahko na isti prostor spravili več besedila.

V zgodnjem obdobju pisave -  za časa vladanja Karla Velikega, v poznem 8.  in zgodnjem 9. stoletju, so se v različnih pokrajinah  pojavljale precej različne oblike črk. Ascenti so bili proti odebeljenem vrhu oblikovani v trirobni klin. Črka s je v obliki "dolgega" s. Razprostranjenost pisave je po 9. stoletju začela upadati.  Do 12. stoletja so karolinške črke postale bolj koničaste in zapisovali so jih bližje skupaj, manj berljivo kot v prejšnjih stoletjih. Istočasno se je začela pojavljati sodobna pika na i.

Nova pisava se je širila po Zahodni Evropi najbolj tam kjer je bil karolinški vpliv najmočnejši. V 10. stoletju so nastali brižinski spomeniki, prvi latinični zapis v slovanskem jeziku in najstarejši zapis v slovenščini. 

Učenjaki so med karolinško renesanso našli in v novo pisavo prenesli mnogo latinskih besedil, ki so bila v celoti pozabljena. Večina našega znanja klasične književnosti izhaja iz kopij skriptorijev Karla Velikega. Ohranilo se je prek 700 rokopisov v karolinški pisavi samo iz 8. in 9. stoletja. Čeprav je karolinško minuskulo nadomestila gotica, se je zdela humanistom zgodnje renesanse tako 'klasična', da so imeli karolinško minuskulo za izvirno latinsko pisavo in so prikrojili renesančno pisavo po njej. Na ta način se je prenesla v 15. stoletje k tiskarjem knjig, kot je na primer Manutius iz Benetk. V tem smislu tvori osnovo naših sodobnih vrst črk.

 'Karolinška minuskula' je  tudi tip črk, ki približno ustreza zgodovinski pisavi, kjer so zmanjšane razlike v velikosti velikih črk, ukinjeni dolgi descenti ipd.

Sodobna različica je primerna za začetnike, zgodnje zgodovinsko (kot je na fotografiji) pa bi priporočila kot nadaljevalno abecedo.

GOTICA

gotica

gotica

Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice, ki je nastala pod vplivom gotike. V obdobju od (približno) leta 1150 do (približno) 1500 so gotico uporabljali po večjem delu Evrope. Po letu 1500 so gotico v večjem delu Evrope opustili, med Nemci pa se je ohranila do leta 1942, ko jo je ukinila nemška nacistična oblast. V stoletjih uporabe so se razvile različne podrazličice gotice - najbolj znana med njimi je fraktura (dobesedno lomljena pisava).

Gotica se je razvila iz karolinške minuskule. Ta pisava je bila pregledna in lažje berljiva, vendar je bila precej potratna s prostorom. Gotico so začeli uporabljati zaradi varčevanja - ker so bile črke bolj stisnjene, so lahko na isti prostor spravili več besedila.  

Najpomembnejše različice gotice se imenujejo:

·         tekstura

·         rotunda

·         schwabacher

·         fraktura

Gotica spada med zahtevnejše pisave, za katere si je dobro vzeti čas, prav tako pa lahko vsak posameznik najde različico, ki mu bolj ustreza tako oblikovno kot po zahtevnosti.  Na fotografiji je moderna različica teksture.

BATARDA (BATARDE)

batarda

batarda

Bastarda je različica gotice, ki so jo uporabljali v 14., 15. in 16. stoletju na območju Francije, nizozemske Burgundije, Nizozemske ter Nemčije. Je zahtevnejša abeceda.

ITALIKA

italika

italika

Italika je prav tako ena tistih pisav, ki ima mnogo različic in dopušča veliko umetniške svobode. Pisava je nastala v renesančni Italiji. Izvira iz karolinške minuskule .  

Italijanski učenjak Niccolò de 'Niccoli je bil nezadovoljen z malimi črkami humanistične minuskule, ker naj bi za pisanje porabil preveč časa. V odgovor je ustvaril italično pisavo, ki vsebuje značilnosti in tehnike, potrebne za hitro pisanje: poševne oblike, manj potez na znak in povezovanje črk.

Na italični slog je močno vplival  razvoj pisanja Copperplate v osemnajstem stoletju.

Danes je zelo priljubljena v kaligrafiji, primerna je za vse priložnosti in je  primerna tako kot začetna kot tudi nadaljevalna pisava.

MODERNA - ČOPIČ MARKER

Lahkotna pisava s čopič pisali (brush pen). Po tehniki pisanja spominja na copperplate oziroma na pisanje s fleksibilno konico, kjer dvodoebelinsko pisavo dobimo s pritiskom oziorma sprostitvijo pritiska  na pisalo. Pisava ima mnogo različic in pušča ogromno prostora za razvijanje osebnega sloga pisanja. Tudi primernost uporabe pisave zajema širok spekter - različni dogodki, za hišni dekor, vabila, čestitke,pisanje na tekstil,oglaševanje, pisanje na porcelan in steklo in še bi lahko naštevali.

MODERNA KALIGRAFIJA S PERESOM

Pisanje s fleksibilno konico, kjer dvodoebelinsko pisavo dobimo s pritiskom oziorma sprostitvijo pritiska  na pisalo. Pisava ima mnogo različic in pušča ogromno prostora za razvijanje osebnega sloga pisanja. Tudi primernost uporabe pisave zajema širok spekter - različni dogodki, za hišni dekor, vabila, čestitke,pisanje na tekstil,oglaševanje, pisanje na porcelan in steklo in še bi lahko naštevali.

Uporabne povezave, viri in litaratura:

Harris, D. (1995): The art of calligraphy. London: Rorling Kindersley Limited
Mediavilla, Claude. (2006). Histoire de la Calligraphie Francaise.

http://guindo.pntic.mec.es/jmag0042/LATIN_PALEOGRAPHY.pdf

http://studentski.net/gradivo/ulj_fif_zg1_pzv_sno_latinska_paleografija_01?r=1

http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/paleografija/Gradivo1.pdf

https://www.calligraphy.co.uk/history-of-calligraphy/history-of-calligraphy/